V Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica smo izdali knjigo o zgodovini Pragerskega z naslovom »Pragersko (kronika)«. Avtor Mirko Munda je svojo pripoved od poselitve tega območja do prvih let po drugi svetovni vojni zgradil na pisnih virih in uradnih dokumentih ter jo prepletel s predstavitvami rodbin in posameznikov, ki so zaznamovali življenje kraja. Delo bogati tudi približno 250 družinskih fotografij in posnetki, ki ilustrirajo razvoj Pragerskega. Knjigo bomo predstavili v okviru prireditev ob prazniku Krajevne skupnosti Pragersko − Gaj v sredo, 27. septembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pragerskem. Po predstavitvi se bomo družili ob prigrizku. Veseli bomo, če se boste povabilu lahko odzvali.   Mirko Munda: Pragersko – kronika (povzetek) Močvirno in s hrastovimi gozdovi pokrito območje, na katerem se razprostira Pragersko, se je včasih imenovalo Hrastinje, kraj pa je dobil ime po plemičih Pragerjih, lastnikih približno kilometer proti zahodu oddaljenega dvorca, zgrajenega v 16. stoletju. Mirko…

RAZSTAVA JE PODALJŠANA DO 31. DECEMBRA 2017 Ignac Marija grof Attems (☼Ljubljana 1652–†Gradec 1732) je bil lastnik tudi bistriškega gradu. V Galeriji Grad je predstavljeno življenje tega izjemno ambicioznega moža, ki je s svojima porokama, nakupi posesti, službami in ne nazadnje z umetnostnimi naročili poskrbel, da je v eni sami generaciji njegova rodbina postala ena najpomembnejših štajerskih plemiških družin. Na stropnih poslikavah se je Attems poistovetil s polbogom Herkulom, zato smo ga poimenovali Herkul Štajerske, saj nam je predvsem na ozemlju današnje slovenske Štajerske zapustil izjemne gradove in dvorce, poslikane z iluzionističnimi freskami. Na razstavi sta javnosti prvič predstavljena družinska portreta Ignaca Marije grofa Attemsa s sinovi in njegove prve žene Marije Regine grofice Attems, rojene Wurmbrand, z otroki (sliki zdaj hranijo v Dvorcu Eggenberg v Avstriji). VSTOPNINE NI!

»MUZIKA IN PLES, TO JE VSE, KAR POTREBUJETE« (MOLIÈRE) »Muzika in ples, to je vse, kar potrebujete« ugotavljata plesni in glasbeni učitelj v prvih prizorih Molièrovega Žlahtnega meščana (1670). Glasba je bila na prelomu 17. stoletja po tradiciji skupaj s plesom del obvezne izobrazbe vodilnega družbenega razreda. Tudi ustanovitelj štajerske veje grofov Attems Svetokriških je imel glasbo visoko v časteh, o čemur pričajo številni likovni in drugi viri. Ples je pomenil tudi obvladanje svojega telesa in duha, saj si je bilo treba zapomniti vsemogoče položaje delov telesa in jih urediti v določene figure, nato pa le-te še kreativno uporabiti. Pri plesu je bilo treba slediti glasbi in njenemu ritmu, kar pomeni, da je bilo potrebno razumeti trajanje in čas. Vse to je pomembnemu človeku, kot pravi Molière, potrebno. Tudi vse generacije grofov Attems so bile glasbeno in plesno dobro izobražene, plesali pa so v prvi vrsti MENUET. Avtorica razstave je…

Vabimo vas na ogled razstave Sakralno v profanem: o češčenju Marije in dobrega razbojnika. SAKRALNO V PROFANEM O češčenju Marije in dobrega razbojnika: ikonografija poslikav v Attemsovih grajskih kapelah Razstava Sakralno v profanem: o češčenju Marije in dobrega razbojnika: ikonografija poslikav v Attemsovih grajskih kapelah, ki jo je pripravila Barbara Murovec (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti), je eden od rezultatov raziskav, ki potekajo v okviru raziskovalnega projekta Profano v sakralnem: reprezentacija posvetnih interesov v cerkveni umetnosti (J6-6848), ki ga iz državnega proračuna sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Namen razstave je strokovni in širši javnosti predstaviti vsebino fresk v kapelah Attemsovih gradov. VSTOPNINE NI!

V sprejemni pisarni gradu lahko kupite knjigo Mirka Munde PRAGERSKO – kronika. Cena knjige je do srede, 27. septembra naprodaj po promocijski ceni 20 €, po tem datumu bo cena knjige 25 €. Mirko Munda: Pragersko – kronika Močvirno in s hrastovimi gozdovi pokrito območje, na katerem se razprostira Pragersko, se je včasih imenovalo Hrastinje, kraj pa je dobil ime po plemičih Pragerjih, lastnikih približno kilometer proti zahodu oddaljenega dvorca, zgrajenega v 16. stoletju. Mirko Munda je v kroniki Pragerskega zajel obdobje od prvih naselitev ljudi na tem območju ob koncu mlajše kamene dobe do prvih let po drugi svetovni vojni. Osredotočil se je na čas po zgraditvi Južne železnice na slovenskem ozemlju, na pisne vire, ki jih avtorji zapisov o zgodovini Pragerskega še niso zajeli, in na pričevanja potomcev pragerskih družin, ki so soustvarjale preteklost kraja in živele v njem. Pred bralcem se zvrsti galerija ljudi, ki so zaznamovali…

OGLED MUZEJA JE MOŽEN SAMO PO PREDHODNEM DOGOVORU! KONTAKT: Božo Juhart (hotel Jakec Trije kralji), 041 606 067 ali Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, 02 80 55 356. ZA OGLED MUZEJA SE JE POTREBNO NAJAVITI VSAJ 5 (PET) DNI VNAPREJ!

V sprejemni pisarni Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica lahko poleg spominkov in drugih izdelkov kupite tudi katero od knjig, pri katerih izdaji smo sodelovali. To so naslednje knjige: ZORA JANŽEKOVIČ: KAKO JE BILO; knjiga o svetovno znani plastični kirurginji, ki je iznašla operativno metodo zdravljenja opeklin, katero sedaj uporabljajo po vsem svetu, GREGOR PIVEC IN ELKO BORKO: ZMAGO SLOKAN, PARTIZANSKI ZDRAVNIK IN RAVNATELJ SPLOŠNE BOLNIŠNICE MARIBOR; opisano je življenje in delo zdravnika Zmaga Slokana, ki je med vojno skrbel za partizanske bolnišnice na vzhodnem Pohorju, po vojni pa je bil dolgoletni ravnatelj SBM; MIRKO MUNDA: PRAGERSKO IN NOB; zanimiva knjiga o ljudeh in dogajanju na pragerskem med leti 1941-1945; SILVO HUSU: JOŽE LESKOVAR – GLASBA, NJEGOVA LJUBEZEN; opisani je življenje glasbenika Jožeta Leskovarja, ki je tudi dokazal, da je skladatelj Hugo Wolf slovenskega porekla. Vse knjige so v trdi vezavi, cena posamezne knjige pa je 20 €.