V soboto, 18. maja 2019, vas vabimo na brezplačen ogled Bistriškega gradu. Brezplačni ogledi Bistriškega gradu so omogočeni v okviru Mednarodnega dneva muzejev, kateremu se tudi letos pridružuje Bistriški grad (Zavod za kulturo Slovenska Bistrica). Mednarodni dan muzejev poteka v organizaciji ICOM že od leta 1977, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih. Na ogled Bistriškega gradu vas v soboto vabimo od 11. do 15. ure, pred tem pa ste vabljeni na Grajsko tržnico na zunanjem grajskem dvorišču.

Marijan Crnič živi v Oplotnici. Po 34. letih dela v kamnolomu Cezlak, kjer je bil zaposlen kot tehnični vodja, se je leta 2011 začel resneje ukvarjati z oblikovanjem kamna. Večinoma je to pohorski kamen – marmor in škrilj. Slednjega poznamo predvsem kot gradbeni material, ki se v rokah Marijana Crniča hitro spremeni v okrasni kamen. Pri svojem ustvarjanju uporablja preprosto kamnoseško orodje. Njegovi izdelki so pretežno ročno delo. Leta 2014 je na razpisu za najboljši spominek turistične destinacije Maribor – Pohorje prejel najvišjo oceno za pladenj v obliki lista stare trte iz pohorskega škrilja. Prejel je tudi certifikat domače in umetnostne obrti »Art & Craft« za pladnje in vaze iz pohorskega kamna. Razstava bo odprta do 25. junija 2019.

Glasbena pot Rudija Bučarja (1978) sega v osnovnošolsko obdobje, ko je s prijateljem in kasnejšim stalnim sodelavcem Gabrom Radojevičem ustanovil skupino Spirits. Z njo izda glasbeni prvenec Zemljin krik, že kmalu zatem pa z rockovske poti zavije na neko drugo, intimnejšo. Opravi zahteven raziskovalni podvig, posname ure in ure gradiva, ki doživi novo rojstvo v Rudijevem prvem samostojnem albumu, Kapotu (2003, ZKP RTVS). Z njim je slovenski (in mednarodni) javnosti približal istrske ljudske napeve skozi sodoben glasbeni jezik, zato album ni ostal neopažen. Bil je spremljevalni vokalist slovenske evrovizijske predstavnice Alenke Gotar (2007, Helsinki) in se za vozovnico na Evrosong potegoval v duetu z Alyo (2009). Preizkusil se je na Slovenski popevki (avtor skladbe Samo ti, v izvedbi Anike Horvat, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2009; Naj traja, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2011; Še malo, 2012). Bil je tudi del multimedijskega projekta Sozvočja Slovenije, s katerim je…

Franc Kolar je naš vodilni umetnik pri, ki si je za svojo izrazno noto izbral posebno slikarsko tehniko, v kateri ustvarja že več kot tri desetletja. Namesto čopiča uporablja iglo in likalnik. Njegovo izrazno področje je enkavstika, stara slikarska tehnika, pri kateri se uporabljajo topel vosek in smole, pomešane s pigmenti. Barvni sloji tako ohranijo svojo barvitost, pastozni nanosi ne pokajo. V tej tehniki so na primer naslikani svetovno znani Fajumski portreti, s katerimi so v prvih dveh stoletjih našega štetja pokrivali mumije, pripravljene na pokop. V 20. stoletju je slikar Fritz Faiss, študent Paula Kleeja in Vasilija Kandinskega v Bauhausu, skupaj z dr. Hansom Schmidom odkril tehniko enkavstičnega slikarstva, tako imenovani punski vosek. Faiss je prijavil dva nemška patenta, povezana s pripravo voskov. Prvi zajema metodo za čebelji vosek, tako da se njegovo tališče dvigne od 60 do 100 stopinj Celzija. To se je zgodilo po tem, ko so kuhali vosek v raztopini morske vode in…

https://www.flipsnack.com/gradslovenskabistrica/program-2019-naslovnica.html

V obeh salonih Bistriškega gradu je na ogled stalna postavitev dela razstave Štajerski Herkul, ki je bila v letu 2017 na ogled v Galeriji Grad. Razstava je osredotočena predvsem na povezavo Ignaca Marije grofa Attemsa z Bistriškim gradom. Razstava predstavlja življenje izjemno ambicioznega Ignaca Marije grofa Attemsa (☼Ljubljana 1652–†Gradec 1732), ki je s svojima porokama, nakupi posesti, službami in ne nazadnje z umetnostnimi naročili poskrbel, da je v eni sami generaciji njegova rodbina postala ena najpomembnejših štajerskih plemiških družin. Bil je lastnik tudi Bistriškega gradu. Na stropnih poslikavah se je Attems poistovetil s polbogom Herkulom, zato smo ga poimenovali Herkul Štajerske, saj nam je predvsem na ozemlju današnje slovenske Štajerske zapustil izjemne gradove in dvorce, poslikane z iluzionističnimi freskami.