Branko Kraševac je bil vodja obrata aluminijskih konstrukcij in vodja projektivno razvojnega biroja tovarne Impol, nato vodja projektivno-konstruktivnega biroja obrata Montal. Sodeloval je tudi kot strokovni svetovalec obratovodje za aluminijske konstrukcije v Slovenski Bistrici. Od leta 1978 je v okviru podjetja Projekta inženiring Ptuj vodil biro specialne arhitekture. Leta 1989 pa je postal samostojni industrijski oblikovalec. Na območju nekdanje Jugoslavije je postal eden od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov, zlasti pa oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je tudi avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov (Metalka). V evropskem prostoru je različne rešitve aluminijastih fasadnih oblog zasnoval na javnih, poslovnih in hotelskih objektih, tako  v Atenah, Kijevu, Varni, na območju nekdanje države pa v Beogradu, Mrkonijć gradu, Novem Sadu, Osijeku, Prijedoru, Sarajevu, Tuzli in Zagrebu. Za svoja dela je prejel številna strokovna priznanja in tudi nagrado Prešernovega sklada. Poslovna stavba Metalka v Ljubljani za katero…

Vstopnice na voljo v sprejemni pisarni gradu Slovenska Bistrica! Polna cena: 10 EUR Popust (dijaki, študenti, upokojenci): 8 EUR Otroci: 5 EUR. Sprejemna pisarna je odprta: od torka do petka: od 9.00 do 17. 00 sobota, od 11.00 do 15.00

https://www.flipsnack.com/gradslovenskabistrica/program-2019-naslovnica.html

V obeh salonih Bistriškega gradu je na ogled stalna postavitev dela razstave Štajerski Herkul, ki je bila v letu 2017 na ogled v Galeriji Grad. Razstava je osredotočena predvsem na povezavo Ignaca Marije grofa Attemsa z Bistriškim gradom. Razstava predstavlja življenje izjemno ambicioznega Ignaca Marije grofa Attemsa (☼Ljubljana 1652–†Gradec 1732), ki je s svojima porokama, nakupi posesti, službami in ne nazadnje z umetnostnimi naročili poskrbel, da je v eni sami generaciji njegova rodbina postala ena najpomembnejših štajerskih plemiških družin. Bil je lastnik tudi Bistriškega gradu. Na stropnih poslikavah se je Attems poistovetil s polbogom Herkulom, zato smo ga poimenovali Herkul Štajerske, saj nam je predvsem na ozemlju današnje slovenske Štajerske zapustil izjemne gradove in dvorce, poslikane z iluzionističnimi freskami.