STALNE ZBIRKE

Zavod za kulturo Slovenska Bistrica je javni zavod na področju kulture, ki ga je ustanovila Občina Slovenska Bistrica z namenom, da med drugim ohranja, raziskuje, zbira, predstavlja, obnavlja, razstavlja naravno in kulturno dediščino širšega območja občine Slovenska Bistrica. Stalne zbirke so na ogled na več lokacijah v občini Slovenska Bistrica. Večina teh je lociranih v gradu v Slovenski Bistrici.


RIMSKA CESTA CELEIA - POETOVIO
 
ARKOVA ETNOLOŠKA ZBIRKA
V drugem nadstropju gradu je na ogled razstava, ki prikazuje razvoj rimske ceste, posebej dela ceste, ki je potekala med tedanjo Celeio in Poetoviom. Razstavo je Zavod za kulturo pripravil v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Maribor. Na ogled je postavljena maketa, ki prikazuje nekdanjo traso rimske ceste na območju med Spodnjim Grušovjem in Gajem pri Pragerskem. Ob maketi so na ogled predmeti iz arheološke zbirke, ki so bili najdeni na območju tedanjega poteka rimske ceste in pričajo o materialni in družbeni kulturi takratnega časa.   Zbirka etnoloških predmetov je nastala na podlagi ljubiteljskega zbiranja Miljutina Arka, po katerem se tudi imenuje. Prostorsko predmete uvrščamo v okvir slovenjebistriške občine in Pohorja, časovno pa sodijo v čas med koncem 19. in začetkom 20 stoletja. Zbirka je razstavljena v dveh tematsko različnih sklopih. Prvi del zbirke je v prenovljeni podobi na ogled postavljen v prostoru trgovine  s spominki. Predmeti skupaj z opremo trgovine tvorijo simbiozo doživetja vsakdanjega in prazničnega načina življenja ljudi. Drugi del, to so izdelki lončarske tradicije in umetniška keramika, pa se nahaja v pritličnih prostorih severnega trakta gradu. Ob keramiki so na ogled postavljene tudi pečnice, ki so nekoč krasile baročne peči v prostorih gradu, in manjša zbirka tehniške dediščine. Del Arkove etnološke zbirke, natančneje različna hišna in gospodarska orodja ter naprave, je od začetka leta 2009 zaradi strokovne obdelave predmetov obiskovalcem nedostopen.
 
SPOMINSKA SOBA PISATELJA JOŽETA TOMAŽIČA   SPOMINSKA SOBA PISATELJA ANTONA INGOLIČA
V drugem nadstropju južnega trakta gradu je na ogled spominska soba pisatelja in kulturnika Jožeta Tomažiča. V štirih segmentih je predstavljeno pisateljevo življenje in delo. Pohorje, kjer se je pisatelj rodil in odraščal, mu je dajalo bogato študijsko gradivo, iz katerega je črpal ideje za pisanje pravljic, bajk in legend. Na razstavi je posebno mesto namenjeno tudi ilustratorju Tomažičevih knjig, Jožetu Baraneku, ki sodi v sam vrh slovenskega ilustratorstva.   Življenje in delo pisatelja Antona Ingoliča je bilo na kulturni, politični in socialni ravni v veliki meri prežeto z rojstnim krajem Spodnja Polskava in občino Slovenska Bistrica. Na podlagi obsežnega pisateljevega literarnega dela je nastala knjižnica z 2500 knjižnimi enotami, ki jo je pisatelj zapustil za slovenjebistriške kulturne potrebe. Slednja je skupaj s originalnim pohištvom in rokopisi del opreme spominske sobe pisatelja, ki je na ogled v drugem nadstropju južnega trakta gradu.
 
SOBA PRAPORJEV Z DOKUMENTI O IZGNANCIH   PAJTLERJEVA ZBIRKA FOSILOV IN MINERALOV
Zbirka praporov in zastav ima nacionalni pomen. Gre za del narodove  zgodovine, ki priča o boju slovenskega naroda za osvoboditev in osamosvojitev. Na ogled so prapori organizacij borcev in drugih društev ter zvez iz polpretekle lokalne zgodovine. Drugi del razstave prikazuje čas med drugo svetovno vojn, in sicer življenje in izkušnjo Slovencev ob izgonu v dele bivše Jugoslavije ter v  nemška, italijanska in madžarska taborišča.   Pajtlerjeva zbirka fosilov in mineralov je odraz posameznikove ljubezni do zbiranja in raziskovanja narave. Gre namreč za obsežno zbirko fosilov in mineralov s področja Slovenije in sveta,  ki jih je Franc Pajtler s Pragerskega zbiral skoraj tri desetletja. Zbirka obsega več kot 13600 primerov, a je zaradi prostorske omejenosti razstavljenih le okoli 1600 najzanimivejših. Med njimi je tudi fosil trilobit, star približno 300 let. Zbirko sestavljata dva dela. V prvem so razstavljene fosilne najdbe, v drugem delu pa minerali. V okviru razstave fosilov in mineralov je v ločenem segmentu predstavljena še Mikl-Vojskova zbirka mineralov, ki jo je Franc Pajtler dobil v dar od gospoda Mikla, po katerem se zbirka tudi imenuje. V celoti nam zbirka fosilov in mineralov omogoči vpogled v geološko preteklost in kamnito barvitost naravnega okolja.
 
ZBIRKA MOLITVENIKOV   KAMNINE POHORJA
Zbirka molitvenikov v gradu Slovenska Bistrica je tako sakralnega kot družbenega pomena. Gre za eno redkih zbirk na območju Balkanskega polotoka. Celotna zbirka šteje preko 470 primerov molitvenikov, tako slovenskih kot tujih. Časovno jih uvrščamo v čas med začetkom 18. do konca 20. stoletja. V desetih vitrinah je razstavljenih 90 molitvenikov. Posebno omembo zasluži najstarejši molitvenih iz leta 1708 v latinskem jeziku, ki ga je Zavodu za kulturo podaril Zmago Jelinčič Plemeniti, poslanec v slovenskem parlamentu. Zbirka odstira pogled na duhovni in socialni pomen, ki so ga imeli in ga še imajo molitveniki na slovenskih in tujih tleh.   Območje Pohorja je posejano s številnimi naravnimi bogastvi, ki so jih ljudje začeli izkoriščati že v samem začetku poselitve. Kamen je od nekdaj bil in je ostal pomemben gradbeni material. V pritličju južnega trakta gradu je na ogled zbirka kamnin, ki prikazuje pisano geološko sestavo območja Pohorja. Izbranih in razstavljenih je 36 najznačilnejših primerov kamnin, ki se delijo na metamorfne, magmatske in sedimentne kamnine. Zbirka je pomemben prispevek k celostnemu vrednotenju in poznavanju Pohorja s stališča geologije in geografije.
 
ZBIRKA VIN SLOVENJEBISTRIŠKIH PRIDELOVALCEV  
"PETROLEJKE SKOZI ČAS"
V pritličju južnega trakta gradu so zbrana in predstavljena vina 12. najboljših pridelovalcev vin na območju občine Slovenska Bistrica. Zbirka predstavlja promocijo proizvodnje kvalitetnih vin slovenjebistriškega območja in posredno predstavlja odraz turističnega prizadevanja v občini na področju vinarstva.   V okroglem grajskem stolpu iz časa pred 16. stoletjem je na ogled zbirka petrolejk. Razstavljenih je 56 najrazličnejših petrolejk in podstavkov za petrolejke, od rimske oljenke do moderniziranih oblik prve polovice 20. stoletja. Prostorsko jih umeščamo v prostor Pohorja, Kozjanskega, avstrijske Štajerske in območja Češke. Zbirka posredno predstavlja vpogled v obrt steklarstva in gozdnih glažut, katerih dediščina je v današnjem času že skoraj popolnoma zamrla. Razstava je nastala  v sodelovanju sFrancem Pajtlerjem, ki je obsežno gradivo zbral, steklarno Luminos Slovenska Bistrica ter Pokrajinskim muzejem Celje.
 
LUTKE V NOŠAH SVETA   MINERALI OBČIN SLOVENSKA BISTRICA IN OPLOTNICA
Zbirka je nastajala kot posledica načina življenja zbirateljice Zore Tomič, ki je kot ambasadorka Unicefa potovala po svetu in v dar od vodij različnih držav in pokrajin dobivala lutke – spominke v stiliziranih oblačilih iz posameznih območij in skupnosti sveta. Zbirka šteje 230 lutk iz 43 različnih držav in pokrajin ter 24 Unicefovih krožnikov in je razstavljena v dveh sklopih. V prvem prostoru so razstavljeni Unicefovi krožniki z motivi otrok, preko katerih se predstavlja stilizirana podoba različnih območij sveta in drobni materialni spominki, v drugem prostoru pa so na ogled lutke.
Razstava lutk nam predstavlja zbiralkine opredmetene spomine na različna potovanja in medsebojne stike z različnimi ljudmi po svetu.		   Zbirka predstavlja bogat svet mineralov na območju občin Slovenska Bistrica in Oplotnica. Na ogled so postavljeni minerali, ki pred zbiranjem gradiva za razstavo še niso bili odkriti. V sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki so bili analizirani in ustrezno označeni. Zbirka obsega preko 70 primerov znanih in na novo odkritih mineralov, najdenih na območju omenjenih občin, in s svojo vsebino širi spoznanja s področja mineralogije ter predstavlja odličen študijski prostor številnim učencem, dijakom, študentom in  drugim posameznikom.
 
ARHEOLOŠKA RAZSTAVA "ANČNIKOVO GRADIŠČE"      
Razstava Ančnikovo gradišče je nastala na podlagi arheoloških izkopavanj na območju severno od Jurišne vasi na Pohorju. Gre za poznoantično in zgodnjesrednjeveško najdišče, ki je bilo odkrito v začetku 20. stoletja. Razstava preko materialnih ostankov takratnega časa omogoča vpogled v življenje ljudi v času pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Razdeljena je na dva v celoto povezana sklopa. Ob materialnih ostankih se seznanimo s potekom del na arheološkem najdišču in o sedanjem stanju nekoč utrjene naselbine z močnim obzidjem. Razstavljena so različna kmečka in obrtniška orodja, bronasti nakit, keramično posodje ter dva bronasta kipca (kipec rimskega boga Merkurja in Apolona), ki ponazarjata duhovno razsežnost prebivalcev takratnega časa na tem območju.      
DRUGE ZBIRKE
  MUZEJSKI PRIZIDEK DOMA NA OSANKARICI   PARTIZANSKA BOLNICA JESEN
 
V muzejskem prizidku doma na Osankarici si lahko ogledamo razstavo Partizansko Pohorje, ki na slikovit način prikazuje okupacijo in narodnoosvobodilni boj na tem delu Pohorja. Padec Pohorskega bataljona 8. januarja leta 1943 se je zapisal v zgodovino kot simbol boja proti okupatorju. Zgodba, ki je predstavljena na razstavi, nam živo govori o razmerah, v katerih so se borci borili, in posledicah, ki jih je boj pustil na ljudeh, naravi in v socialnem spominu.  Razstava ob slikovnem in tekstovnem gradivu obsega tudi maketo zemljanke z muzealijami, maketo poslednjega zemljišča ter projekcijo dokumentarnega filma. Kompleks bolnišnice Jesen se nahaja na Planini pod Šumikom. Sestavlja ga pet lesenih barak, ki se nahajajo sredi gozda pod cesto, ki vodi proti Trem kraljem na Pohorju. V sklop sodijo baraka za osebje, kuhinja, razkuževalnica, baraka za ranjence in stranišče. Bolnišnica je delovala od leta 1944 pa do konca druge svetovne vojne. Konec 20. stoletja je bila preurejena v muzejski kompleks, ki nas ob obisku  prepriča o svoji zgodovinski in družbeni vrednosti.
 
  ROPRETOVA KOVAČIJA S SUŠILNICO LANU   JAKČEV MLIN OB POTOKU LOŽNICA
  Prva omemba kovačnice s sušilnico lanu naMalem Tinju sega v drugo polovico 19. stoletja. Po podatkih iz zemljiške knjige je bila zgrajena leta 1865. Prvotno je na mestu današnje kovačnice s sušilnico stala samo lesena kovačnica krita z deskami, šele kasneje so ji dogradili sušilnico lanu in okoli leta 1918 leseno streho zamenjali z opeko. Delovanje kovačnice je bilo za kraj in okolico izjemnega pomena, saj je bila potreba po kovaških izdelkih in storitvah velika. V svojih letih delovanja je zamenjala kar nekaj lastnikov. Po pripovedovanju domačinov je bilo najbolj kvalitetno in cenjeno delo kovača Martina Hribernika.
Oba prostora sta danes obnovljena in odprta za javnost. Na ogled so postavljena različna kovaška orodja in naprave, ki so jih takratni kovači uporabljali pri svojem delu. Ob ogledu notranjosti sušilnice lanu pa je možna tudi predstavitev postopka pridelave in trenja lanu		 Rihtarjev, po domače Jakčev mlin, se nahaja v naselju Rep na Pohorju ob potoku Ložnica in predstavlja enega zadnjih delujočih vodnih mlinov v občini Slovenska Bistrica. V letih 2005 in 2006 je bil v celoti prenovljen in odprt za obiskovalce. Ob zunanjosti in notranjosti mlina si je možno ogledati tudi delovanje vodnega kolesa in celotno mehaniko delovanja mlina. Tehniški spomenik  predstavlja vpogled v nekdanjo kmečko gospodarsko dejavnost in se kot tak uvršča med izjemne etnološke in tehniške primere kulturne dediščine slovenjebistriškega območja.
 
na vrh