GRAD SLOVENSKA BISTRICA

GRAD SLOVENSKA BISTRICA   ZGODOVINA GRADU
V središču mesta Slovenska Bistrica stoji prvovrsten umetnostni spomenik - “Bistriški grad”, ki je neposredno povezan z razvojem mesta Slovenska Bistrica. Še pred nekaj leti je bil stanovanjski objekt in kot tak prav gotovo ni bil mestu v ponos. To je trajalo vse do leta 1985, ko se je začela skrbna obnova gradu. Sedaj je skoraj v celoti obnovljen, notranje prostore gradu pa zasedajo stalne zbirke. Teh je že petnajst.
Grad  se v zadnjem času vse bolj razvija tudi v bistriški kulturni center in v Razstavni  prostor grad Slovenska Bistrica. Veliki del zbirk, ki so tukaj  na ogled se nanaša predvsem  na področje, ki nas obdaja oziroma na ozemlje med Pohorjem  in Halozami, kamor je umeščena tudi občina Slovenska Bistrica.
Poleg stalnih razstav pa se v gradu skozi vse leto vrstijo najrazličnejše kulturne prireditve. Posebej je treba omeniti Starobistriške večere kulture, ki v mesecu juniju in juliju pričarajo enkratno vzdušje na notranjem grajskem dvorišču in Praznično grajsko mesto, ko se v začetku decembra na zunanjem grajskem dvorišču ob bogati ponudbi s stojnic lahko zabavajo tako odrasli, kot tudi otroci.
Razen koncertov, folklornih nastopov, gledaliških predstav, predavanj, predstavitev knjig  se tukaj odvijajo  tudi razne razstave (likovna dela, fotografije, keramika, mala plastika idr. ). Med drugim gostimo tudi veliko prireditev drugih, ki za svoje potrebe najamejo grad.
Vsi, ki tukaj delamo, si želimo, da bi tudi vi spoznali grad Slovenska Bistrica, ne glede na to, da od nekdanje bogate grajske opreme ni ostalo tako rekoč nič. Veliko stvari, ki so bile nekoč oprema gradu se sedaj nahaja drugje. Zato pa je grad sedaj oplemeniten z drugimi vsebinami.		   Grad, prvotno dvor, se je leta 1227 pojavil kot sedež županije Pohorje, nato urada Bistrica in deželnega sodišča. Leta 1313 je bil prvič omenjen kot Burg  - grad, ki pa je 1384 pogorel. Njegov naslednik je doživel več obleganj (madžarsko obleganje, Baumkirchnerjevo zasedbo, turške plenitve). Med mnogimi upravljalci so bili tudi grofje Celjski. Leta 1587 je prešel iz deželnoknežje v privatno last.
Prvi zasebni lastnik gradu je postala družina Vetter (kasneje pridobijo plemiški naziv von der Lilie). Med leti 1590 in 1623 ter 1651 je družina pristopila k izgradnji in obnovi gradu, po kateri je dosegel približno sedanjo obliko in velikost. Grajsko jedro je tako dobilo rahlo trapezasto zasnovo z notranjim dvoriščem in s štirimi stolpi, od tega s tremi oglatimi in enim okroglim stolpom na vogalih ter z dvoetažnim toskanskim stebriščnim hodnikom vzdolž južnega poslopja. Drugi lastniki gradu so bili še pred letom 1681 grofje Wildenstein. Ti plemiči so si ob gradu na novo uredili tudi park  (200 m dolg »znameniti« gabrov drevored) po sočasni modi geometrijsko urejenih parkovnih kompozicij francoskega vzora, kjer se volji načrtovalca podreja narava, tekoča voda in kiparski okras.
Zadnji in najpomembnejši lastniki gradu so bili grofje Attems. Ignac Marija Attems je leta 1717 kupil bistriški grad od Janeza Jožefa Wildensteina in ga do leta 1721 ponovno preuredil. Na strehi sta bili zgrajeni trikotni urni čeli, preurejena sta bila oba portala. Med modernizacijo gradu so dvižni most zamenjali s trdnim zidanim na dveh lokih, polje portala (blenda) pa je zapolnila mogočna školjka. Hkrati s pilasterskim okrasjem vse zunanjščine so nastali kamniti okenski okviri. Zahodnemu krilu je bilo prizidano reprezentančno stopnišče, v vzhodnem krilu pa je z združitvijo dveh nadstropij nastala viteška dvorana.
Preurejena ali na novo je bila locirana tudi grajska kapela. Na južni strani je bilo zgrajeno še upravno poslopje. Leta 1721 so bila dela sklenjena s poslikavo kapele, stopnišča in viteške dvorane.
Po koncu druge svetovne vojne je bil  grad nacionaliziran, grajska oprema pa odtujena. Prostore je najprej  uporablja vojska  za takratne potrebe. Po selitvi vojske iz gradu je ta postal stanovanjski objekt in »žalostno« propadal vse do leta 1985, ko se  je pričelo z njegovo obnovo in celostno revitalizacijo. Obnova je potekala neprekinjeno od leta 1985 in poteka še danes
VITEŠKA DVORANA   GRAJSKA KAPELA
Poslikave v gradu (viteška dvorana, grajska kapela, reprezentančno stopnišče) je izdelal Attemsov grajski freskant  Franz Ignaty Flurer, kot se je podpisal nad vhodnimi vrati viteške dvorane, ko je leta 1721 končal s poslikavami. Te freske so najobsežnejše in najboljše Flurerjevo delo in hkrati edine podpisane in datirane v Attemsovih gradovih na Slovenskem Štajerskem ter predstavljajo visokobaročni ideal iluzionistično poslikanega prostora. Dvorana je posvečena Herkulovi apoteozi (sprejemu med bogove), njegov mit pa je priljubljen motiv v baročno iluzionističnem slikarstvu. V simbolnem svetu je predstavljal krepost in fizično moč. Vse štiri stene viteške dvorane so poslikane z bogato razčlenjeno arhitekturo in s številnimi figurami in raznovrstnim okrasjem.     Grajska kapela je v celoti poslikana. Freske, ki so delo
F.I. Flurerja, so verjetno nastale v letu 1721 in so med vsemi Attemsovimi naročili najmanjše in najmlajše, po vsebini posameznih detajlov pa najbolj zanimive. Kapela je posvečena Mariji, takšna je tudi vsa likovna simbolika.
Freske na stropu so obnovljene, stenske pa še čakajo na obnovo.
GRAJSKI PARK   GRASLOV STOLP IN STARO MESTNO OBZIDJE
Park, kot spomenik oblikovane narave, je nastal v drugi polovici 16. stol. Prvotna geometrična zasnova parka je sčasoma izginila; ohranila se je le osrednja os z gabrovim drevoredom, medtem ko je preostala površina parka ostala oblikovana v svobodnem krajinskem slogu. Navkljub časovnim spremembam in degradacijam je ostanek parka verna podoba nekdanjega vrtnega oblikovanja. Po francoskem vzoru so ga posadili grofje Vetter. Kasneje so ga polepšali še Wildensteini. V širino je meril 85m, po dolžini pa nad 240m. Danes je ohranjena le slaba četrtina parka. V grajskem parku stoječe plastike Merkurja in Herkula ter doprsni kipi Štirih letnih časov s konca 17. stoletja stojijo danes v gradu Slovenska Bistrica. V 90-tih letih prejšnjega stoletja je bil skupaj z razrušeni m obzidjem temeljito obnovljen. V območju nekdanjega parka se danes nahajajo: zdravstveni dom, osnovna šola, športna dvorana in nova cestna povezava.   Leta 1339 je Slovenska Bistrica dobila vse pravice, ki so jih imela ostala mesta v deželi, tudi pravico do mestnega obzidja.
Mesto je bilo obdano z obrambnimi napravami vsaj že v začetku 13. stol. (palisade). V času turških vpadov so meščani obzidje obnovili, nadzidali in močneje utrdili z vogalnimi obrambnimi stolpi. Santonino poroča leta 1487, da ima mesto mestno obzidje, jarek, dva nasipa ter več vrat s starimi stolpi.
Fragmenti so še danes vidni v ostankih obzidja (do druge svetovne vojne je bilo obzidje skoraj v celoti ohranjeno), v ohranjenem vodnem jarku ob gradu in v severozahodnem in jugozahodnem vogalnem stolpu. Severozahodni stolp je del današnje grajske stavbe; jugozahodni stolp, ki ga imenujemo Graslov stolp (tudi Žitni stolp, Smodniški stolp) pa je danes lepo obnovljen. V njegovi zasnovi si sledijo tri stopnje gradnje. Je izredno dobro ohranjena srednjeveška zgradba, ki se dobro poltretje stoletje ni veliko spreminjala.
Po obnovi, ki je trajala kar nekaj let, je v letu 2004 v njem nastalo lepo in prostorno razstavišče.
Stolp in ostanki obzidja so lep primer ohranjene nekdanje trške oziroma mestne arhitekture.

na vrh